Od rafting počitnic do rafting firme (No.2)

04 december 2020

Po neuspelem podvigu, da prideva z Robertom na morje – nisva imela potrebne opreme za kuhanje sva se odpravila v Bovec, kjer sem imel hišo in veliko prijateljev (blog Rafting počitnice). Začel sem uresničevati svojo idejo za rafting počitnice. Idejo, ki je v meni tlela od leta 1994, ko sem prvič slišal, da ima Slovenija prvič svetovne rafting prvake. To je bila rafting ekipa Bobri, ki so bili svetovni prvaki kar šest let zapored.

Ko sva se pripeljala v Bovec sva se nastanila v hiši Na klancu 39a, kjer sem preživel večji del svojega otroštva. Bovec je bil moj dom, kjer sem s starši in sestro živel v bloku na Brdu, dneve pa sem v glavnem preživljal na Klancu v varstvu pri nonotu in noni vse dokler se nismo leta 1981 preselil v Tolmin.

Hladilnik sva napolnila, da bo pivo čim prej mrzlo, vmes pa sem predlagal Robertu, da greva na obisk k bivšemu sošolcu in prijatelju Davidu. David je bil lastnik športne agencije Sport active. David je eden izmed pionirjev adrenalinskih športov v dolini Soče. Z ekipo svojih mladih lokalnih vodnikov je ponujal športne aktivnosti kot so rafting, kajak, canyoning, gorsko kolesarjenje in športno plezanje. Razveselila sva se drug drugega, predstavil sem mu Roberta in že smo kovali načrte kaj in kako bi lahko pomagala pri delu v agenciji ter hkrati uživala na športnih aktivnostih.

Za dopust sva prvo namenila sedem dni a sva po sedmih dnevih dopust brez težav podaljšala za naslednjih sedem dni. Spomnim se, da sva zadnji dan dopusta oba preklinjala takratno službo in se jezila, da se je dopust tako hitro končal. Brez najmanjšega dvoma je bil to do takrat moj daleč najlepši in najboljši dopust. Preizkusila sva rafting avanturo, imela sva fantastičen odklop na canyoning dogodivščini, jaz pa sem odkril in spoznal svojo novo največjo ljubezen – kajak na divjih vodah. Spoznal sem, da mi način življenja, ki ga živi David ustreza. Še več, pisan mi je na kožo. Celo življenje sem bil športnik in adrenalinski navdušenec, a do trenutka, ko sem začel preživljati aktivni dopust v Bovcu se nisem zavedal, da bi športni turizem lahko zares postal del mojega vsakdanjega življenja. Sanjal sem in imel vizijo, da bom nekoč delal v turizmu a to je bilo še bolje kot samo delo v turizmu. Združevalo je službo in mojo strast do adrenalinskih športov v naravi. Osrečilo me je spoznanje, da bi moja nova služba združila delo, užitek in sprostitev. Končno bom v službo hodil z veseljem.

Od tedaj ni bilo ure in dneva, ko nebi mislil in koval načrta kako v Tolminu kjer živim odpreti svoj s.p., svojo športno agencijo. Ker nisem imel nobenih poslovnih izkušenj, nič privarčevanega denarja in nobene nepremičnine ali lokacije, kjer bi lahko izvedel svoj načrt sem se zavedal, da bom stopil na trnovo pot, kjer bom oral kamnito ledino. V Tolminu takrat razen ribičev in dveh apartmajev ni bilo sledi o turizmu. A vedel sem, da tam kjer je volja je pot. To je moj moto, odkar pomnim. Zato sem se prej kot v enem letu odločil, da zapustim mojo tedanjo službo in življenje posvetim turizmu.  

Borut Nikolaš