Rafting počitnice (No.1)
03 december 2020
Kot mulc sem si vedno želel, da bi lahko potoval, raziskoval in hkrati užival v neokrnjeni naravi. Želja po rafting počitnicah je bila v meni vsako leto večja. A služba, ki sem jo opravljal je zadostovala le za prebijanje iz meseca v mesec. Potovanja so bila takrat veliko dražja, letalo pravi luksuz. Pa me en dan končno prešine. Zakaj bi silil na rafting počitnice v svet, če jih imam lahko kar tu doma. Bilo je leta 1996.
Reka Soča mi teče pred nosom, rafting je v Bovcu že pet let v pogonu. V Bovcu imam hišo. Res je, da to ne bodo rafting počitnice kot sem jih vedno želel. Želim si namreč, da bi lahko odšel na več dnevne rafting počitnice. Kjer bi več dni zapored čez dan pluli po reki, zvečer zakurili ogenj, spekli kaj na žaru. Spili mrzlo pivo, zaigrali kitaro… OK si mislim, pač ne bom šel na rafting počitnice v svet, bom pa raftal doma na Soči. Si bom vsaj delno uresničil svoje sanjske rafting počitnice.
Bolj kot se je približeval kolektivni dopust, bolj sem razmišljal, da grem na počitnice v Bovec. Mojo idejo predstavim prijatelju in sodelavcu Robertu Laharnar, a tudi on je imel že pripravljeno njegovo verzijo najinih počitnic. Pove mi, da si želi, da greva kampirat na morje. Na morju je ˝full bejb˝ in vse komaj čakajo, da se dol prikažeta dva ˝alfa samca˝. In me prepriča, da je to tisto, kar midva rabiva za najin dopust, ne pa rafting počitnice. Ok si mislim, full bejb na kupu, tudi ni tko slaba ideja…
Pride dan, ko nastopi dopust in midva v moji Katrci pripravljena na novo poletno avanturo. Katrco napolniva z vso potrebno kramo za kampiranje, v avto radio vstaviva kaseto in do konca navijeva ACDC ter se odpeljeva proti morju. Prideva v Kanal ob Soči in ugotoviva, da nama manjka ključni del za dobro kampiranje. Nimava posode, jedilnega pribora, gorilca…nič kar rabiš, da bi si lahko skuhala kosilo, kavo ali večerjo. V trenutku pomislim, da nama pot na morje ni usojena. Z Robertom na hitro analizirava nastalo situacijo in soglasno sprejmeva sklep: Greva v Bovec na rafting počitnice. Tam imam hišo, sicer starejšega letnika a nudi vse kar rabiva – spanje, dobra zabava, posoda za kuhanje, kopalnica in prijatelja Davida Zorč - Tajčrja, ki ima v Bovcu rafting firmo.
Ne morete si mislit, kakšno veselje me je spreletelo. Po trebuhu so se sprehajali metuljčki, kot takrat, ko si na sveže zaljubljen. Nekje globoko v sebi sem vedel, da bodo to počitnice, ki bodo v celoti spremenile moje življenje. In res je bilo tako. Kaj, kako in zakaj pa v naslednjem blog zapisu.
Borut Nikolaš